Hiša slavnih: Michael Jordan

Prvi košarkar, ki ga bomo sprejeli v našo Hišo slavnih je legendarni Michael Jordan. Za mnoge najboljši košarkar vseh časov je medtem prestopil tudi prag prave Hiše slavnih. Več o tem izjemnem košarkarju si preberite v nadaljevanju članka.




Igralec, ki je za mnoge največji igralec v zgodovini košarke. Igralec, za katerega je dobesedno izgledalo, da leti po zraku, zato je tudi dobil vzdevka Air Jordan in His Airness. Igralec, ki je postal idol mnogim generacijam košarkarskim navdušencev in naslednjim rodovom košarkarjev. Igralec, ki je posnel svoj film Space Jam. Igralec, ki ni bil le atraktiven, temveč tudi izjemen v ključnih trenutkih, tudi igralec, ki je za mnoge ideal košarkarske elegance in izjemnega meta. Imel je vse predispozicije, da je lahko postal izjemen košarkar. In to je tudi postal.

Michael Jeffrey Jordan se je rodil 7. februarja leta 1963 v Brooklynu v New Yorku. Družina se je nato v Severno Karolino v Wilmington preselila, še preden je shodil. Že v srednji šoli je kazal velik potencial, na Univerzi Severne Karoline pa je že postal zvezda, potem ko jim je s svojim zmagovitim metom prinesel NCAA lovoriko proti Georgetownu, za katerega je takrat igral njegov NBA rival v prihodnosti Patrick Ewing.

Na Draftu leta 1984 so ga kot tretjega med vsemi izbrali Chicago Bullsi in kasneje je v tem vetrovnem mestu pustil svoje srce, saj je klubu ostal izjemno zvest. Dokaj hitro je postal znan igralec, ki so ga navijači radi videli tudi v gostujočih dvoranah. Že v svoji prvi sezoni je bil izbran v All-Star ekipo. Tisto sezono je bil izbran tudi kot najboljši novinec leta. V drugi sezoni je imel poškodbo stopala, ki ga je stala kar 64 tekem. Toda vrnil se je zmagovito ter naslednje leto zbral povprečno kar 37.1 točko na srečanje, v naslednjih sezonah pa je prav tako zbiral po več kot 30 točk na srečanje, leta 1988 je prvič postal MVP lige NBA, a kaj ko Bullsom ni in ni uspelo dobiti naslova. Dvakrat so jih na poti do naslova ustavili znani Bad Boysi pri Detroit Pistonsih, ki so v tistih dveh letih tudi osvojili naslov. Iz tistega obdobja je znan njegov znameniti The Shot proti Cleveland Cavaliersom leta 1989, kjer je na odločilni v 5. tekmi zadel za zmago ter Bullse s tistim izjemnim metom preko Craiga Ehla (v zraku ga je zelo dobro počakal ter met odvrgel kasneje v zraku) pripeljal naprej.


Kakorkoli je že bilo, se je leta 1991 vse prekinilo. V sezoni 1990/91 se je Jordanu v ekipi Bullsov pridružil Scottie Pippen, nato pa so v konferenčnem finalu sicer spet naleteli na pred tem dve leti nepremagljive Detroit Pistonse, a jih tokrat kar presenetljivo gladko razbili ter celo pometli z njimi s 4:0 ter se tako prvič v klubski zgodovini uvrstili v finale lige NBA. Tistega leta so tudi osvojili naslov prvaka prvič v svoji klubski zgodovini, prav tako je to bil Jordanov prvi naslov, ko so premagali Los Angeles Lakerse s 4:1. V tistem finalu smo tudi lahko videli izjemno potezo, v kateri se je Jordan ob svojem skorajda letu nad zrakom spretno izmaknil blokadi tako, da je žogo prestavil iz ene v drugo roko ter jo z levo roko položil. Poteza je imenovana tudi Mid-Air Switch. V naslednjih dveh letih je dodal še dva naslova prvaka lige NBA. Leta 1992 je tudi igral v tistem znamenitem ameriškem Dream Teamu v Barceloni, ki je tako uničeval vse preostale nasprotnike na poti do naslova olimpijskega prvaka in zlate medalje.


Potem pa je prišla prva upokojitev oktobra leta 1993. Jordan jo je izvedel, ker je trdil, da je izgubil željo po igranju košarke po umoru njegovega očeta julija tistega leta. Bil je blizu svojemu očetu in ta umor ga je potrl. Ker je z očetom večkrat v mladosti igral tudi baseball ter je bila očetova želja, da bi Michael nekoč postal igralec v MLB, se je Michael zato odločil, da se bo preizkusil v tem športu, tako da je igral za Chicago White Soxe v Minor League Baseball, ki je pod znamenito Major League Baseball oz. MLB. Ta klub je imel tudi istega lastnika kot Bullsi, zato je z njimi Jordan na nek način ostal v stiku. V baseballu se ni najbolje znašel.

In nato se je kot feniks iz pepela vrnil v ligo NBA in v Chicago Bullse. To se je zgodilo sredi sezone 1994/95, ki je Bullsi niso dobro začeli, saj so bili sredi sezone že tudi pri rezultatu z 31-31 v zmagah. Jordan je komaj dva tedna po prihodu nazaj že dosegel 55 točk v Madison Square Gardnu in svojo ekipo popeljal v končnico, kjer so sicer kasneje izgubili z Orlando Magici, kasnejšimi finalisti, ki jih je takrat vodil sicer še zelo mlad Shaquille O'Neal v navezi z Anferneejem Hardawayem.

Nato so se Bullsi okrepili z znamenitim predstavnikom bivših Bad Boysov iz Detroita ter izrazitim izjemnim skakalcem Dennisom Rodmanom in takrat so postali šampionska ekipa, ki je mlela vse pod seboj. Že v prvem letu so dosegli rekorden izkupiček katerekoli ekipe v ligi NBA, ko so dosegli 72 zmag in 10 porazov. V treh letih so dosegli tri naslove prvaka lige NBA. Verjetno je najbolj znan trenutek zmagoviti koš Michaela Jordana za njegov 6. naslov, ki ga je dosegel proti Utah Jazzerjem s Stocktonom in Malonom na 6. tekmi finala, ki je bila tudi odločilna. Ta znameniti zadnji met se je predvajal že nemalokrat. Pri njem je Michael Jordan najprej ukradel žogo Karlu Malonu, nato pa si je pri driblanju izjemno ustvaril prostor za met, za katerega se je pravzaprav na nek način vedelo, da bo šel noter. Po tem šestem naslovu in tudi šestem naslovu MVP-ja finala se je Jordan ponovno upokojil.


K njegovi upokojitvi je skoraj zagotovo med drugim vplivalo to, da sta bila Dennis Rodman in Scottie Pippen pred odhodom iz Bullsov, prav tako je odhajal Phil Jackson, ki je bil njegov dolgoletni trener ter je sodeloval pri vseh njegovih naslovih. Vmes je bil še znameniti lockout, ko moštva pol sezone sploh niso odigrala (kasneje je bil v ligi NHL še hujši, saj v tistem letu v ligi NHL niso igrali niti ene same tekme). Januarja 1999 je torej naznanil upokojitev ter je zatrdil, da v 99.9% ne bo več stopil na parket v ligi NBA. In njegove sage v Chicago Bullsih, torej v klubu, ki ga je sam tako ponesel med zvezde, je bilo resnično konec.

A si je spet le premislil ter je eno leto po prevzemu deleža lastništva Washington Wizardsov za Čarovnike tudi zaigral leta 2001. Svojo vrnitev je napovedal dva tedna po napadih 11. septembra ter jo je argumentiral s tem, da želi ljudem s svojim igranjem ponovno povrniti upanje. V Washingtonu je odigral dve sezoni ter je kot 40-letnik na eni izmed tekem dosegel 43 točk, kar pri tej starosti ni uspelo še nobenemu košarkarju pred njim. Na All-Star tekmi leta 2003, ki je bila tudi njegova zadnja, je imel tudi že priložnost, da bi zadel za zmago vzhodne selekcije, a mu ni uspelo tako izjemno zaključiti svojo zgodbo, ki je bila resnici na ljubo že prej zares izjemna. Po koncu sezone 2002/03 se je še tretjič upokojil, a tokrat tudi zares, saj se v ligo NBA zares ni več vrnil. V zadnjem času sicer malce deluje pri Charlotte Bobcatsih v zvezni državi Severni Karolini, saj je postal lastnik tega kluba.

Njegove številke v karieri govorijo same zase, saj je imel v celotni karieri povprečje števila točk kar 30.1, kar je celo največ med vsemi igralci zgodovini, tudi več od Wilta Chamberlaina, ki je v eni izmed sezon, v kateri je dosegel 100 točk, imel že povprečje 50 točk na tekmo. Jordan v karieri pred Wiltom vodi s povprečjem za 0.05 točke (30.12 proti 30.07). Poleg šestih naslovov prvaka je tudi 5-krat postal MVP sezone, 6-krat MVP finala, 1-krat najboljši obrambni igralec sezone, 1-krat najboljši novinec leta, 3-krat MVP All-Star tekme in 2-krat zmagovalec tekmovanja v zabijanju, po katerem je tudi postal precej znan, potem ko je nekoč zabil s črte prostega meta. Dvakrat je tudi osvojil naslov olimpijskega prvaka in zlato medaljo v letih 1984 in 1992 z reprezentanco ZDA. Zagotovo je kot igralec veliko pripomogel k promociji košarke in tudi NBA nasploh. Film Space Jam z njim v glavni vlogi je eden najbolj znanih športnih filmov sploh, zelo znana je njegova znamka Jumpman 23, kot naročena pa je zanj pesem I believe I can fly.